V organizacijah razlike v plačah med zaposlenimi niso nujno problematične. Razlike lahko nastanejo zaradi različnih zahtev delovnih mest, različnih odgovornosti ali različnih rezultatov dela. Pomembno pa je, da so takšne razlike utemeljene z objektivnimi in spolno nevtralnimi kriteriji.
Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti pomeni, da zaposleni, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ne smejo biti različno plačani zaradi spola. Vendar pa to načelo ne pomeni, da morajo vsi zaposleni prejemati enako plačilo.
Dopustne razlike v plačah
Razlike v plačah so lahko dopustne, kadar temeljijo na objektivnih razlogih, ki niso povezani s spolom zaposlenih. Takšni razlogi lahko vključujejo na primer:
V teh primerih je pomembno, da so kriteriji, na katerih temeljijo razlike v plačah, jasno opredeljeni, razumljivi in dosledno uporabljeni.
Nedopustne razlike v plačah
Razlike v plačah so nedopustne, kadar niso utemeljene z objektivnimi in spolno nevtralnimi kriteriji ali kadar izhajajo iz diskriminatornih praks.
Do takšnih razlik lahko pride na primer, kadar:
V takšnih primerih lahko razlike v plačah postanejo težko pojasnljive in lahko predstavljajo tveganje za kršitev načela enakega plačila.
Pomen preglednih kriterijev
Direktiva o plačni preglednosti poudarja, da morajo organizacije uporabljati pregledne, objektivne in spolno nevtralne kriterije za določanje plač in za presojo razlik med plačili.
To pomeni, da mora organizacija v primeru vprašanj ali sporov znati pojasniti, na podlagi katerih kriterijev so bile določene razlike v plačah med zaposlenimi. Jasno opredeljeni kriteriji in pregledni postopki odločanja zato organizacijam pomagajo zmanjševati tveganje sporov ter hkrati krepijo zaupanje zaposlenih v pravičnost plačnega sistema.