Direktiva (EU) 2023/970 in nacionalni pravni okvir
Evropski pravni okvir enakega plačila
Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti je eno temeljnih načel evropskega prava. Kljub temu se v praksi še vedno pojavljajo razlike v plačah med ženskami in moškimi.
Eden pomembnih razlogov za to je pogosto pomanjkanje preglednosti v plačnih sistemih. Zaposleni pogosto nimajo informacij o tem, kako se določajo plače ali kako se primerjajo različna delovna mesta. Zaradi tega je morebitne nepravične razlike težko prepoznati in dokazati.
Direktiva (EU) 2023/970 je bila sprejeta z namenom, da okrepi uresničevanje tega načela. Uvaja skupni evropski okvir, ki spodbuja večjo preglednost plač ter jasnejša pravila za primerjavo del enake vrednosti.
Kaj direktiva prinaša novega
Načelo enakega plačila je bilo v evropskem in nacionalnem pravu določeno že prej. V praksi pa je bilo njegovo uveljavljanje pogosto oteženo zaradi pomanjkanja informacij.
Direktiva zato uvaja pristop, ki temelji na večji transparentnosti in dostopu do informacij.
Med ključnimi poudarki so:
- večja preglednost plač in plačnih struktur,
- jasnejša pravila za primerjavo del enake vrednosti,
- pravica zaposlenih do informacij o plačah in kriterijih za njihovo določanje,
- večja odgovornost organizacij za utemeljitev plačnih razlik.
Cilj teh sprememb je spodbuditi organizacije, da razvijejo bolj strukturirane, pregledne in objektivne plačne sisteme.
Prenos evropskih pravil v nacionalni sistem
Evropske direktive določajo skupne cilje in minimalne standarde za države članice. Podrobna pravila izvajanja pa določajo nacionalni pravni sistemi.
To pomeni, da se evropski okvir prenese v nacionalno zakonodajo, ki določa:
- konkretne obveznosti delodajalcev,
- postopke nadzora in varstva pravic,
- vlogo institucij in socialnih partnerjev.
Pravila o plačni preglednosti se tako vključujejo v širši sistem delovnega prava, kolektivnega dogovarjanja in varstva pred diskriminacijo.
Pomen informacij in dokazovanja
V praksi je bilo dokazovanje diskriminacije pri plačilu pogosto zahtevno, saj zaposleni nimajo dostopa do informacij, ki bi omogočale primerjavo plač ali presojo kriterijev za njihovo določanje.
Direktiva zato krepi:
- pravico zaposlenih do informacij o plačah,
- transparentnost kriterijev za določanje plač,
- pomen dokumentiranih in preglednih postopkov v organizacijah.
Če se pojavijo razlike v plačah, mora organizacija pokazati, da so te razlike utemeljene z objektivnimi in spolno nevtralnimi kriteriji.
Zakaj je preglednost pomembna tudi znotraj organizacij
Razlike v plačah med ženskami in moškimi pogosto povezujemo z različnimi poklici ali sektorji. Raziskave pa kažejo, da pomemben del plačne vrzeli nastaja tudi znotraj organizacij, med zaposlenimi na primerljivih delovnih mestih.
Takšne razlike se lahko pojavijo zaradi različnih praks pri:
- določanju začetnih plač,
- napredovanju,
- vrednotenju delovnih mest.
Zato direktiva spodbuja organizacije, da razvijejo jasne in primerljive plačne sisteme, ki temeljijo na objektivnih kriterijih in omogočajo bolj transparentno odločanje o plačah.
V naslednjem poglavju bomo zato podrobneje pogledali, kakšne informacije o plačah imajo zaposleni pravico pridobiti in kako direktiva spreminja pravila glede razkrivanja plačnih informacij.