Pojem plačne vrzeli in njene oblike

Plačilo za delo in plačilna vrzel med spoloma

Kaj pomeni »plačilo za delo«

EU Direktiva (EU) 2023/970 o plačni preglednosti določa, da plačilo za delo vključuje vse oblike plačila, ki jih zaposleni prejmejo zaradi zaposlitve – neposredno ali posredno, v denarju ali v naravi.

Ta opredelitev temelji tudi na Konvenciji Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 100 o enakem plačilu.

Plačilo za delo je ključna osnova za izračun enega najpomembnejših kazalcev iz direktive – plačilne vrzeli med ženskami in moškimi.


Kaj je plačilna vrzel med spoloma

Plačilna vrzel med spoloma pomeni:

razliko v povprečni ravni plačila za delo med ženskami in moškimi pri istem delodajalcu, izraženo kot odstotek povprečnega plačila moških.

Ta kazalec omogoča organizacijam, da ugotovijo, ali obstajajo sistemske razlike v plačilu glede na spol.


Katere elemente vključuje plačilo za delo

Za potrebe izračuna po direktivi plačilo za delo vključuje več elementov.

Osnovna plača

  • osnovna plača
  • doplačilo do minimalne plače (če obstaja)

Nadomestila plače v breme delodajalca

  • nadomestilo za dopust
  • nadomestilo za praznike
  • nadomestilo za bolniško odsotnost, ki bremeni delodajalca

Dodatki

  • dodatek za delovno dobo
  • dodatek za nadurno delo
  • dodatki za delo v manj ugodnem času (npr. nočno delo)
  • dodatki za posebne obremenitve ali nevarnosti
  • drugi dodatki

Plačilo za uspešnost

  • del plače za individualno ali skupinsko uspešnost
  • plačilo za poslovno uspešnost

Druge oblike nagrajevanja

  • prostovoljne ugodnosti (če imajo denarno vrednost)
  • regres za letni dopust
  • dolgoročne spodbude (npr. delnice ali opcije)
  • udeležba zaposlenih pri dobičku

Pomembna razlika: osnovni in spremenljivi deli plačila

V slovenski praksi se osnovna plača obravnava kot osrednji del plačila.

Vsi drugi elementi plačila pa se običajno obravnavajo kot dopolnilni oziroma spremenljivi deli plačila.

Med spremenljive dele plačila pogosto sodijo:

  • plačilo za uspešnost
  • nadurno delo
  • dodatki, povezani z obsegom ali pogoji dela

Katera raven plačila se uporablja za izračun vrzeli

Za analizo plačilne vrzeli se uporablja bruto letno plačilo za delo.

To vključuje:

  • redna mesečna plačila
  • izredna plačila
  • zaostala izplačila

Pri izračunu se plačilo:

  • preračuna na polni delovni čas (FTE)
  • upošteva število plačanih ur

Na ta način je mogoče zagotoviti primerljivost med zaposlenimi, ki delajo:

  • polni ali krajši delovni čas
  • imajo različne odsotnosti

Kateri zaposleni so vključeni v izračun

V analizo plačilne vrzeli se vključijo zaposleni, ki:

  • so zaposleni pri delodajalcu v Sloveniji
  • so v preteklem letu vsaj en mesec prejeli plačo ali nadomestilo v breme delodajalca
  • so bili 31. decembra še vedno zaposleni pri organizaciji

V izračun so vključeni tudi zaposleni:

  • s polnim ali krajšim delovnim časom
  • za določen ali nedoločen čas
  • z individualnimi pogodbami o zaposlitvi

Kdo ni vključen v izračun

V izračun plačilne vrzeli se praviloma ne vključujejo:

  • napoteni delavci v tujino
  • osebe v programih javnih del
  • študenti
  • agencijski delavci
  • samozaposleni
  • kmetje
  • vajenci
  • osebe, ki delajo izključno na podlagi avtorskih ali podjemnih pogodb

Kateri dohodki se ne upoštevajo

Nekateri prejemki se ne štejejo kot plačilo za delo, ker predstavljajo povračilo stroškov.

Povračila stroškov

  • prevoz na delo
  • prehrana
  • dnevnice
  • nastanitev

Povračila za delo na domu

  • uporaba lastne opreme ali sredstev

Drugi prejemki

  • odpravnine
  • jubilejne nagrade
  • solidarnostne pomoči

Ti prejemki ne predstavljajo plačila za opravljeno delo, zato niso vključeni v izračun plačilne vrzeli.


Dodatne analize plačilne vrzeli

Organizacije lahko dodatno analizirajo razlike v posameznih elementih plačila, na primer v:

  • osnovni plači
  • dodatkih
  • nadurnem delu
  • delu plače za uspešnost
  • plačilu za poslovno uspešnost
  • ugodnostih
  • nadomestilih plače

Takšne analize pomagajo bolje razumeti strukturo in vzroke za plačne razlike.


Podatki o zaposlenih za analizo vrzeli

Za poglobljeno analizo se plačilni podatki pogosto povezujejo z dodatnimi podatki o zaposlenih, kot so:

  • spol
  • delovno mesto
  • datum zaposlitve
  • skupna delovna doba
  • starost
  • raven izobrazbe
  • poklic
  • plačni razred ali koeficient
  • plačna skupina

Kazalci, ki jih bodo morali poročati delodajalci

Direktiva določa več kazalcev za spremljanje plačilne vrzeli.

Med najpomembnejšimi so:

Plačilna vrzel med spoloma: Razlika v povprečnem plačilu žensk in moških.

Plačilna vrzel v spremenljivih delih plačila: Razlika v delih plačila brez osnovne plače.

Vrzel med medianama plač: Primerjava mediane plač žensk in moških.

Vrzel median v spremenljivih delih plačila: Delež zaposlenih, ki prejemajo spremenljive dele plačila

Razmerje žensk in moških v plačnih kvartilih

Plačilna vrzel po kategorijah delavcev: Primerjava med ženskami in moškimi, ki opravljajo:

  • enako delo
  • delo enake vrednosti

Plačilna vrzel med spoloma je kazalec, ki organizacijam pomaga razumeti strukturo plačil in prepoznati morebitne razlike med ženskami in moškimi. Za pravilno interpretacijo je pomembno, da organizacije razumejo, kateri elementi plačila so vključeni v izračun ter katere skupine zaposlenih so zajete v analizi. Takšna analiza je pomemben korak pri uresničevanju načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.

Scroll to Top
Scroll to Top